V zadnjih letih so z nenehnim raziskovanjem raziskovalcev ugotovili, da obstajajo pomembne razlike v sestavi črevesne flore med bolniki z depresijo in zdravimi posamezniki. Tesen odnos med čustvenim zdravjem in črevesno floro je prav tako prinesel nove preboje v razvoj in tržno uporabo sorodne zdrave hrane.
Črevesna flora ima velik vpliv na nastanek in razvoj depresije. Lahko uravnava delovanje živčnega sistema in tudi normalno delovanje možganov je neločljivo povezano z njim. Nenormalna ali manjkajoča flora lahko sproži vrsto fizičnih in čustvenih težav.
Črevesna flora: "Ključni akter" pri uravnavanju živčnega sistema
Črevesna flora ni samo pomoč pri prebavi, ampak je tudi globoko vpletena v regulacijo živčnega sistema.
Lahko vpliva na ključne povezave živčnega sistema, kot so rast živčnih celic, sposobnost živcev za prenos signalov, nevrotransmiterji, ki uravnavajo razpoloženje v možganih, pa tudi na razvoj živcev in vnetnih odzivov.
Ko je flora nenormalna, lahko povzroči ne samo depresijo, ampak je povezana tudi z nevrološkimi boleznimi, kot sta avtizem in Parkinsonova bolezen.
Manjkajoča črevesna flora sproži verigo težav
Če probiotikov v črevesju sploh ni, bo imelo telo vrsto resnih težav, ki posledično vplivajo na razpoloženje in vedenje.
Na fiziološki ravni lahko povzroči krhko zaščitno pregrado možganov, upad imunske funkcije mikroglije, povečanje zaščitne plasti živcev in čezmerno delovanje hipotalamične-hipofizne-nadledvične osi (endokrine osi, ki uravnava stres).
Na čustveni in vedenjski ravni lahko povzroči neravnovesje kemikalij v možganih, zaradi česar so ljudje zaskrbljeni in se nočejo družiti z drugimi.
Probiotiki, ki jih predstavljaLactobacillus paracaseipostajajo novo upanje za uravnavanje razpoloženja. Študije so pokazale, da lahko ta vrsta seva posebej poveča številčnost črevesne flore, ki proizvaja kratko{1}}verižne maščobne kisline. Po eni strani krepi črevesno pregradno funkcijo preko maslene kisline in zmanjšuje vstop škodljivih bakterijskih metabolitov v možgane; po drugi strani pa spodbuja pretvorbo triptofana v serotonin, kar iz vira izboljšuje razpoloženje.
Črevesna flora nikakor ni opazovalec razpoloženja, temveč zakulisni-{1}}manipulator, ki uravnava razpoloženje. Premik perspektive z možganov na črevesje je dal bolj specifičen fokus upravljanju zdravja razpoloženja. Morda je varovanje mikroekološkega ravnovesja črevesne mikrobiote ključ do rešitve dileme čustvenih težav.
