Zaradi naraščajočega povpraševanja po vegetarijanski prehrani so rastlinske beljakovine postale idealna izbira med številnimi sestavinami formule. Za razlikovanje kakovosti rastlinskih beljakovin v prahu je mogoče upoštevati naslednje vidike:
1. Temeljni kazalniki kakovosti
Vsebnost beljakovin: Različne rastlinske beljakovine imajo jasne izhodiščne vrednosti (sojine beljakovine več kot ali enake 90%, grahove beljakovine večje ali enake 80%, riževe beljakovine večje ali enake 70%). Za testiranje je prednostna Kjeldahlova metoda, da se izognemo ne-neproteinskim motnjam dušika. Nizka vsebnost beljakovin pomeni visoko razmerje nečistoč, kar poslabša učinkovitost končnih izdelkov.
Čistost in nečistoče: vsebnost pepela manjša ali enaka 6 % (visoka vsebnost pepela kaže na prekomerne mineralne nečistoče); vsebnost vlage manj kot ali enaka 8 % (visoka vsebnost vlage povzroči strjevanje in kvarjenje). Zaznati ne smejo biti nobene ne-ciljne sestavine, kot sta škrob ali laktoza (za čiste rastlinske beljakovine).
Varnostne meje: težke kovine (svinec manj kot ali enak 0,1 mg/kg, arzen manj kot ali enak 0,05 mg/kg); mikroorganizmi (skupno število bakterij Manjše ali enako 10⁴CFU/g, koliformne bakterije Manjše ali enako 10CFU/g, Salmonella ni zaznavna); ostanki pesticidov morajo biti v skladu s standardi EU EC 396/2005 ali US FDA. Ne-skladnost predstavlja regulativna tveganja za izdelke strank.
2. Fizikalne lastnosti
Videz: Visoko{0}}kakovosten prah je enakomeren in fin, brez strjevanja ali vidnih nečistoč (npr. ostanki vlaken, temne lise), z značilnostmi surovin, ki se barvno ujemajo (mlečno bela/bledo rumena za grahove beljakovine, bledo rumena za sojine beljakovine; temna barva lahko pomeni denaturacijo beljakovin zaradi pregrevanja med predelavo).
Topnost in disperzibilnost: 10 g praška raztopite v 100 ml tople vode (30-40 stopinj). Raztopina mora biti enakomerno suspendirana brez očitne precipitacije ali stratifikacije. Slaba topnost poveča stroške predelave kupcev in vodi do grobega okusa končnih izdelkov.
Vonj in okus: Imeti mora blag inherenten vonj (npr. aroma fižola za grahove beljakovine, aroma riža za riževe beljakovine), brez žarkosti, pekočega ali ribjega vonja, brez peskaste teksture. Močni neprijetni-vonji so običajno posledica kvarjenja surovin ali napačne predelave.
3. Sledljivost, tehnologija in certificiranje
Sledljivost surovin: zahtevajte podatke o osnovah sajenja (npr. grahove baze stran od industrijskega onesnaženja), standarde žetve (npr. ne-GSO ali organska soja) in kode sledljivosti serij, da zagotovite nadzorovane vire.
Proizvodna tehnologija: Visoko{0}}kakovosten rastlinski beljakovinski prah se večinoma proizvaja z-nizkotemperaturno ekstrakcijo (npr. nizko-temperaturna desolvatacija, tehnologija membranskega ločevanja), ki zmanjšuje denaturacijo beljakovin ter ohranja hranilno vrednost in funkcionalnost. Visoko{6}}temperaturna obdelava zlahka poškoduje strukturo beljakovin in zmanjša funkcionalnost.
-Certifikati tretjih oseb: dajte prednost sestavinam z organskimi, ne-GSO, halal/košer in certifikati sistema upravljanja varnosti hrane ISO22000, ki izpolnjujejo zahteve glede dostopa do trga različnih držav/regij in zmanjšujejo izvozna tveganja za izdelke strank.
